Vsi članki
04.03.2022.

Vid Voršič je sedemintridesetletna ormoška legenda, ki se že zadnjih petnajst let ukvarja z videom in fotografijo. Skozi leta se je njegova strast spremenila v delo in danes je profesionalni fotograf na dirkah Formule 1.  Za češnjo na vrhu torte si je k njegovem ekstremnem življenju za obliko rekreacije omislil še gorsko kolesarstvo. Tukaj smo nastopili še mi, več pa v intervjuju spodaj...

 

Za začetek nam povej kako kaj Ormož?

Ormož je mesto!!!! Haha no trenutno se lih kaže v vsej svoji značilnosti in odprtosti. Lih s kolegi rihtamo nekaj stanovanj za družine iz Ukrajine, ki rabijo streho nad glavo. Danes lih smo speljali akcijo in uspešno vselili tretjo družino. So pa kot vedno priskočili na pomoč vsi ljudje tako da lahko otroci naslednji teden začnejo hoditi pri nas v šolo pa še rokometni klub je povabil otroke na treninge in založil vse s kartami za tekme. Drugače pa veš da je cajt da pridete kaj pogledat.

 

Od kje ljubezen do fotografije? 

Težko bi rekel ljubezen, iz dolgega cajta sem začel snemati neke gluposti, ko sem prišel študirat v Lj, no filmčke in podobno še kar snemamo, je pa me začela mikati fotografija, ker pri videu lahko skriješ več napakic na kere gledalec ni pozoren, fotko pa ima pred sabo pri miru in opazi vsak detajl. Kot pravim je pa bolj kot ljubezen neko orodje, ki mi omogoča početi v življenju kar me veseli.

 

Kako in na kakšen način si se znašel potem v Formuli 1?

To seže še v čas, ko sem začel z videom, s prijatelji iz avtomanije smo snemali neke teste z avti, potem smo se malo razgubili, ker sem vmes fotkal modo in spokal v Milano, so pa me pohaklali če bi šel z njimi v bližnjo Monzo na dirko. Glede na to da F1 spremljam že od otroštva sem itak takoj skočil. Sem pa tam opazil, da je delovno okolje na nenormalno visokem nivoju in neprimerljivo s čem drugim, posledično zadovolji moje potrebe po adrenalinu in vseh možnih triggerjih, ki blagodejno vplivajo na hiperaktivnega človeka tako da...

 

 

Kako težko je priti v ta elitni krog. Najbrž ne more kar vsak fotograf vstopiti ob stezo, kajne?

Podobno kot pri vsem, športi, posel,... Najvišji možni nivo in posledično nekaj let odrekanja dopustom, vsem prihtankom, prostemu času pa še kaj bi se našlo. Seveda pa treba še malo talenta in neko svojo vizijo pa valda malo sreče za piko na i. Mene je opazil Hamiltonov prijatelj in tak smo nekak začeli sodelovati, če delaš z najboljšimi pa te tudi drugi opazijo in se krog začne širiti.

 

K čemu stremiš, ko fotografiraš? 

V bistvu hočem ciljnemu folku samo pokazato moj pogled na svet katerega tisti trenutek fotkam, vedno in pri vsem mi največ interesa potegnejo detajli, ki niso jasno vidni vsakemu povprečnemu opazovalcu, tako da probam to spraviti na fotko.

 

 

Vemo, da jih je veliko ampak ali nam lahko pokažeš eno tvojo fotko na katero si najbolj ponosen in kakšna je zgodba v ozadju?

Pa kaj jaz vem, verjetno kaka s steze za katero stoji kakih 30-40 dnevno prehojenih kilometrov in spremljanje poti sonca in študiranja senc kombinirano s stilom vožnje posameznega dirkača. Je pa mi najbolj pri srcu ta, posneta s fotkičem iz leta 1938 na film. S fotkičem sem pritegnil pozornost celotne management ekipe Daniela Ricciarda s kerim imava že bolj prijateljski odnos in mi je odprla še kaka nova vrata.



 

Sedaj pa preidiva v MTB svet. Zaupaj nam kako je Vid Voršič našel to obliko rekreacije? 

Corona več ali manj haha. Mah nekak sem se motal okoli MTB scene že leta, z ekipo iz Ormoža smo se že davno lotili snemanja MTB muvija- če se kdo spomni Sage za katero stoji Boris Pajek- dobro poznan DH sceni. Sem pa se izogibal furanju ker ve biti kar drag šport za piko na i pa me moja težnja po iskanju limitov rine v nevarne vode pri vseh stvareh in valda da sem se bal poškodb recimo. Je pa me premamilo konec 2020 in nabasal sem enega rabljenega Norcota, ki vam je v Fun-ovem servisu skoz leto pobral kar nekaj živcev.

 

Potem pa se je začela stvar razvijati eksponentno! Z Robijem sta ustvarila tudi Pecikle team, lani si odpeljal kar dve dirki, furaš kar precej. Lahko rečemo, da te je kar potegnilo not ane?

Robi je kriv! Ja ideja je padla ob pivu, ko je Robi rekel, da bi mogoče šel furat dirko državnega s svojim Slashom in jaz bedak seveda ajd grem jaz tudi. Potem je to preraslo v zajebancijo, kolko sponzorjev in vsega se da dobiti, da sestavima ekipo, tako proper z mehanikom, cateringom... Na sorici si videl kaj se je zgodilo, stvar je kar uspela, na Kopah pa smo vse skupaj nadgradili še s svojim DJ-em in ozvočenjem pa točilnim pultom... Sicer se je moja Sorica skoraj končala pri strmini ob sedežnici, ker sem zmrznil in si rekel "fuck it, ne greš tu dol". Po samo 5 mescih furanja bicikla iz nule je bila res debilna ideja, ampak je šlo skoz- Najboljši vikend ever, pa še zadnji nisem bil. Aja pa sori tistemu, ki sem mu zzjebal koncentracijo in se je skantal ko mi je prišel za rit. Tourist kategorija je ipak za nas penzioniste :P

Robi Oravecz & Vid Voršič - DH Sorca 2021. Foto: Luka Ploj

 

Pa potem še sponzorji kot so Ethen očala in DHArco oblačila... Kaj pa to!? :D

No vse to je raslo naprej iz ideje z Robijem, ko sma vidla kaj vse se da zrihtati za dirke je šla ideja v to do kje se da pushati glede sponzorjev in vsega. Jaz sem si kupil DHARCO hlače s tistim leopardjim vzorcem in jih oblekel na intervju na jutranji tv show, ki je bil vezan na moje delo v F1. Ko sem jih tagal na instagramu so opazli in jih je vrglo na rit od smeha, potem so vidli, da delam še v F1 z njihovim superzvezdnikom in da mi sledi kup znanih športnikov na socialnih medijih pa sem se ufural v njihov Crew role prek razpisa za ambasadorstvo. Ethen pa valda prek Robija, Mare je opazil nek potencial in tisti zabaven del MTB-ja ki ga furamo tako, da se obeta fajn sodelovanje. V kratkem pade signature model ekipe Pecikle, stay tuned.

 

 

Ko si sedaj takole v enem letu malo opazoval okoli sebe... Kakšen je tvoj pogled na slovensko MTB sceno?

Sama scena mi je prirasla k srcu, fajn je videti kak širok razpon folka zajema. Sploh ko furaš na golovec pa vidiš vse tiste nahajpane otroke. Pa vsi veselo pozdravljajo! Ajd na kaki dirki kdo malo čudno pogleda, ko vidi na startu penzionisa z vampom ampak večinoma je stvar fajn- kar se je videlo ob naših pitsih na Kopah haha. Drugače pa mi je žalost gledati ves potencial naših smučišč, ki se do kolesarstva obnašajo kot, da je neka eksotika. Drugod po svetu jim je jasno, da so zime vedno bolj mile in cepajo parke na veliko... Maribor khm khm... Svetovno elito mate spodaj vsako leto pa jim uspe vsekati ven enega najbolj legendarnih delov world cupa. Žalost, po drugi strani pa trail parki rastejo, kot gobe po dežju po Sloveniji.

 

Za koncec pa si postal še TREK ambasador za Funsports Kolesarski Center. Kako je prišlo do tega? 

Robi je kriv! Ma ne vi ste to tam zakuhali, še sam ne vem kak. Je pa vse posledica tistih najinih dirk z Robijem pa seveda norega vzdušja v štacuni kar me vleče praktično na dnevne obiske. Hvala še enkrat.

 

Zaupaj nam kakšno kolo si si izbral in zakaj?

Prvotno je bil mišljen Slash 8. V oči mi je padla Miami green barva pa sem se malo zagrel, je pa bilo za čakati do aprila, ker je bila na voljo samo siva barba pa sem si rekel ajde. No vmes pa je vletela opcija dobiti 9.7 na kompromis o drugi barvi. Najboljša odločitev ever :D
 

 

Največja razlika, ki jo opaziš na kolesu v primerjavi s tvojim prejšnjim?

Največja razlika, ki mi je prvotno vsekala v glavo je bistveno več gripa, tam kjer sem bil na limitu pri prešnjem kolesu Slash komaj začne biti živ. Noro, tudi pri skokih sem bolj suveren, ker je stabilnejši. Zaenkrat se ga še malo bojim, ker ga lahko pritisnem bistveno bolj. No kar se nanaša še na prešnje vprašanje pa je 29ka glede na to, da je spet v planu odpeljati še kako dirko in tisti moj Norco me je lani fajn razmetaval čez korenine.

 

Najboljši nasvet, ki ga lahko daš bralcem.

Spravite se delat vsako stvar, ki vas veseli brez pomislekov in sekiranja kar si kdo misli. Mene je peljalo od koncertiranja z bendom po balkanu (Robi naj več pove), igranja ameriškega fuzbala z reprezentanco, sodelovanja z najboljšimi vozniki F1 pa delom z drugimi vrhunskimi športniki, konec koncev pa furati sponzoriran staf leto dni po tem, ko sem se prvič vsedel na MTB PECIKL.

 Robi je lani reko: "winning in life is not necessarily  winning a race"

 

Plani za naprej...

Preživeti na peciklu vsako možno sekundo, naučit se moram whippati letos, pa res bi si želel dirke Unior pokala v Mariboru, da lahko rečem da sem odpelal dirko tam (upam, da tega ne bere zavarovalniški agent). Pa seveda v F1 spet narediti korak više glede na to, da mi je corona malo potegnila tepih izpod nog.
 

 

 

 

Komentiraj članek

Oceni izdelek

Zaenkrat še nima komentarja. Bodite prvi!